Po napadu v Novem mestu vlada prvič po letu 2006 potrdila še spremembe zakona o Sovi

Še pred nekaj tedni je bilo v vrstah vladajočih mogoče slišati, da naj do sprejemanja novele zakona o Sovi po vsej verjetnosti ne bi prišlo že v tem mandatu. Gre namreč  za občutljive spremembe, s katerimi bi dodatno posegli v temeljne človekove pravice in svoboščine, in bi njihovo sprejemanje tik pred volitvami koalicijskim strankam utegnilo škodovati.

Po tragičnem dogodku v Novem mestu pa so očitno v krogih premierja Roberta Goloba ocenili, da bi lahko ob Šutarjevem zakonu brez večjih pretresov skozi proceduro spravili tudi spremembe zakona o Sovi.

Sklicevali naj bi se, da je to nujno za učinkovitejše preprečevanje terorističnih groženj in učinkovitejši pregon organiziranega kriminala, saj da je po zaznavah policije in Sove organiziran kriminal z Zahodnega Balkana našel pot tudi do nekaterih Romov v romskih naseljih, a ne le tja.

Kaj prinašajo spremembe zakona o Sovi?

Potrebo po noveli zakona o Sovi, ki je bila do 22. oktobra v javni razpravi, v agenciji pod vodstvom Joška Kadivnika utemeljujejo s spremembami področne zakonodaje, z napredkom tehnologije in vse bolj negotovim mednarodnim varnostnim okoljem.

Sedaj veljavni zakon o Sovi iz leta 1999 je bil namreč nazadnje spremenjen leta 2006.

Ena od načrtovanih sprememb je širitev delovanja agencije na obveščevalnem področju. Če bo predlog sprejet tudi v državnem zboru, bo lahko agencija poleg podatkov iz tujine, ki so pomembni za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, takšne podatke obdelovala tudi v povezavi s tujino.

Kot smo poročali na N1, bi se Sovi s tem na primer odprla možnost za spremljanje ne le tujih državljanov, ki denar nezakonitega izvora vlagajo v nepremičnine pri nas, temveč tudi z njimi povezanih oseb in podjetij na območju Slovenije ter bi tako lažje ugotovila, kdo so resnični lastniki sporno pridobljenega premoženja.

Predlog sprememb zakona o Sovi vsebuje tudi možnost obdelave biometričnih osebnih podatkov – agencija bi lahko po novem obdelovala podobo obraza in glasu.

"S tem bo omogočena uvedba modernejših pristopov pri obdelavi osebnih podatkov, kar bo pripomoglo k natančnejši in hitrejši obravnavi oseb, ki so predmet sistematične operativne obravnave agencije," so v predlogu, ki je bil v javni razpravi, navedli na Sovi.

IMSI-lovilec in vohunska oprema

V dokumentu sta predvideni tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Poleg že obstoječih kontrole pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanja in snemanja telekomunikacij želi Sova uzakoniti še tehnična sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovane IMSI-lovilce, ter možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.

IMSI-lovilec deluje kot lažna bazna postaja, s pomočjo katere je mogoče pridobiti identifikacijske podatke SIM-kartic in mobilnih telefonov.

Kot je znano, je ustavno sodišče del zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo IMSI-lovilca, pred tremi leti razveljavilo. 

V Sovi zatrjujejo, da so pri pripravi sprememb zakona upoštevali odločbe ustavnega sodišča ter da predlagana rešitev vsebuje vrsto varovalk. Tako naj ne bi bilo dovoljenje prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij.

Novost, za katero tudi v Sovi priznavajo, da pomeni invaziven poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice, je neposreden dostop do podatkov na telekomunikacijski napravi. Z njo naj bi želeli uzakoniti možnost uporabe vohunske programske opreme (spyware).

Kot je znano, sodobna vohunska programska oprema - najbolj znan je pegasus, ki ga je razvilo izraelsko podjetje NSO Group - omogoča nadzor tako rekoč vseh funkcij na napravi.

Po mnenju nekaterih poznavalcev naj se sicer Sova - (tudi) zaradi občutljivosti razmer - ne bi ozirala proti izraelskemu pegasusu, temveč naj bi dajala prednost nekateri drugi vohunski programski opremi.

V agenciji sicer poudarjajo, da je pri uporabi tehničnega sredstva za neposredni dostop do podatkov na telekomunikacijski napravi v predlogu zakona navedena vrsta omejitev in varovalk. To tehnično sredstvo naj bi bilo namenjeno izključno beleženju komunikacijskega prometa.

Med drugim je v zakonu tudi zapisano, da bo lahko agencija ta ukrep uporabila le v točno določenih situacijah, ko bo šlo za najhujše oblike ogrožanja nacionalne varnosti, odobriti ga bo moral predsednik vrhovnega sodišča, uveden pa bo še dodaten "ločen strokovni nadzor".